Trumpovi vojaški rezi v Natu: kakšna je trenutna ameriška vojaška prisotnost v Evropi

Ameriški predsednik Donald Trump je po številnih grožnjah, da bi lahko ZDA izstopile iz zveze Nato, očitno začel vleči konkretnejše poteze, ki naj bi evropske zaveznice prisilile, da storijo več za lastno obrambo.

Spomnimo, da je Trump že ob lanski vrnitvi v Belo hišo poudarjal, da Evropa ne naredi dovolj za svojo obrambo, na vrhu zveze Nato v Haagu pa mu je uspelo doseči, da so se države članice zavezale, da bodo obrambne izdatke do leta 2035 dvignile na pet odstotkov BDP.

Če se je morda že zdelo, da je generalnemu sekretarju zavezništva Marku Rutteju uspelo pomiriti Trumpa, pa se je na relaciji med ZDA in evropskimi zaveznicami še naprej iskrilo. Najprej zaradi teženj ameriškega predsednika o priključitvi Grenlandije k ZDA, nato pa še, ker članice Nata niso želele priskočiti na pomoč Trumpu pri njegovi vojni z Iranom.

Prav zaradi tega je ameriški predsednik v preteklih mesecih in tednih članice Nata ostro napadal, zavezništvo pa označil za "papirnatega tigra" in "nekaj povsem neuporabnega", ponovno pa je žugal z izstopom ZDA.

Po napovedanem umiku vojakov ZDA evropskim zaveznicam odrekajo tudi vojaško opremo

V začetku maja je Trump napovedal, da bo umaknil 5.000 ameriških vojakov iz Nemčije po sporu z nemškim kanclerjem Friedrichom Merzem zaradi konflikta v Iranu. Sredi maja je Pentagon preklical napotitev okoli 4.000 vojakov na Poljsko v okviru rotacije vojakov operacije Atlantic Resolve.

Po navedbah ameriških medijev naj bi razlog za takšno odločitev tičal predvsem v proračunskih omejitvah, na drugi strani pa so analitiki opozarjali, da gre za uresničevanje Trumpovih groženj o umiku ameriške vojske iz Evrope. A nato je sledil preobrat, saj je Trump napovedal napotitev 5.000 dodatnih vojakov na Poljsko. Trump ni pojasnil, ali bo rotacija vojakov kljub vsemu izvedena, ali bodo nekatere sile umaknjene iz Nemčije ali pa bodo mobilizirane druge enote.

Pretresov pa s tem ni bilo konec, saj je Washington evropskim zaveznikom na petkovem srečanju Natovih predstavnikov v Bruslju sporočil, da bo postopoma zmanjšal število strateških bombnikov, bojnih letal, dronov, podmornic in vojnih ladij, ki jih lahko uporablja zveza Nato.

Časovni okvir, kdaj naj bi se to zgodilo, za zdaj še ni znan, naj pa bi predstavnik ameriškega obrambnega ministrstva Alexander Velez-Green evropskim državam članicam na omenjenem sestanku za zaprtimi vrati dejal, da se ZDA ne bodo umaknile iz programa jedrskega odvračanja.

"Evropa mora ugotoviti, kaj v resnici potrebuje za lastno obrambo"

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je v petek zunanjim ministrom Nata jasno povedal, da bodo ZDA zmanjšale število vojakov in orožja v Evropi. "V zavezništvu je dobro znano, da se bo prisotnost ameriških vojakov v Evropi prilagodila – to že poteka v sodelovanju z našimi zavezniki. Ne trdim, da bodo vsi nad tem navdušeni, vsekakor pa se tega zavedajo," je dejal Rubio.

Tiskovna predstavnica Nata Allison Hart pa je dejala, da se je zavezništvo preveč zanašalo na ameriške sile in njihove zmogljivosti, nedavno napovedan umik pa je treba razumeti na način, da se Nato prilagodi in okrepi na drugih ravneh.

Vendar to ne bo tako enostavno. Kot je za bruseljski Politico ocenila Jennifer Kavanagh, vojaška analitičarka iz Washingtona, bi omenjena zmanjšanja vojaške opreme ustvarila vrzeli, ki bi jih bilo še posebej težko zapolniti.

Po njenih besedah bi morale evropske države opraviti analizo, kaj dejansko potrebujejo. "Pri teh napovedih o ameriških umikih ni pomembno, da Evropa nadomesti točno tisto, kar bo izgubila, temveč mora ugotoviti, kaj v resnici potrebuje za lastno obrambo in te zmogljivosti tudi pridobi. To bi lahko storila v približno petih letih," je izpostavila Kavanagh.

Koliko ameriških vojakov je trenutno v Evropi in kje jih je največ?

Kakšna pa je trenutno sploh ameriška vojaška prisotnost na stari celini? Kot poroča portal Deutsche Welle (DW), je bilo na vrhuncu petdesetih let prejšnjega stoletja v Evropi stacioniranih približno 475.000 ameriških vojakov, število pa se je nato po razpadu Sovjetske zveze leta 1991 vztrajno zmanjševalo.

Danes se glede na najnovejše analize in medijska poročila skupno število ameriških vojakov – vključno s stalnimi in rotacijskimi silami – giblje med 80.000 in 100.000. Od tega je na evropskih tleh stalno nameščenih približno 68.000 aktivnih vojakov.

Večina ameriških vojakov je stacioniranih v Nemčiji. Po podatkih ameriškega obrambnega ministrstva je bilo konec lanskega leta tam še vedno nastanjenih več kot 36.400 pripadnikov aktivne vojske.

ZDA imajo tam poveljniški center za evropske vojaške operacije (EUCOM), poveljstvo zračnih sil v Ramsteinu, v letalskem oporišču Büchel pa naj bi hranile tudi približno 100 kosov jedrskega orožja. Gre za orožje, ki bi ga lahko v nujnih primerih odvrgli tudi evropski piloti, skladno z dogovorom znotraj Nata o delitvi jedrskega orožja, vendar bi moral takšno potezo predhodno odobriti Washington.

Na drugem mestu po številu ameriških vojakov je Italija, kjer jih je nameščenih okoli 12.700. Tamkajšnje oporišče v Neaplju gosti poveljstvo ameriških pomorskih operacij za Evropo in Afriko. Sledi Združeno kraljestvo s približno 10.200 vojaki, tam so namreč ključna letalska oporišča za ameriške lovce, strateške bombnike in letala za oskrbo z gorivom v zraku. Na četrtem mestu je Španija, kjer je stacioniranih nekaj manj kot 4.000 vojakov ZDA.

Popolnega umika ameriške vojske in opreme, ki je na voljo zaveznicam Nata, iz Evrope sicer po mnenju strokovnjakov ni mogoče pričakovati. Evropa namreč še vedno predstavlja pomembno strateško točko, predvsem zaradi ugodne geografske lege. ZDA se lahko ob morebitnem izbruhu krize na območju Bližnjega vzhoda ali v Afriki iz lastnih oporišč v Evropi hitreje in enostavneje odzovejo kot neposredno z ameriške celine, v analizi navaja DW.